Izvleček

Prispevek obravnava arterijsko hipertenzijo kot globalni zdravstveni problem in predstavlja raziskavo PROjeKT 140/90, katerega cilj je do konca leta 2026 izboljšati urejenost krvnega tlaka med bolniki v Sloveniji. Po podatkih iz pridobljenih v kampanji Mesec Meritev Maj 2023 je hipertenzija v Sloveniji prisotna pri 59% odraslih prebivalcev, vendar ima le 36% od teh bolnikov krvni tlak pod 140/90 mmHg. PROjeKT si prizadeva, da bi do leta 2026 70% bolnikov doseglo ciljne vrednosti krvnega tlaka.

Raziskava je bila izvedena v osmih zdravstvenih domovih, kjer so zbirali podatke o krvnem tlaku, glukozi, lipidih in dejavnikih tveganja. Rezultati so pokazali, da ima približno 52,3% bolnikov normalen krvni tlak, medtem ko so ostali v različnih kategorijah hipertenzije. Med spremljanimi dejavniki tveganja so zvišane vrednosti glukoze opazili pri 12,3% bolnikov, holesterola pa pri 47,9% bolnikov.

Prispevek poudarja potrebo po boljšem odkrivanju in zdravljenju hipertenzije ter izpostavlja pomen vključenosti zdravnikov, medicinskih sester in farmacevtov v projekt za izboljšanje zdravja prebivalstva. Ključne besede: dejavniki tveganja, krvni tlak, glukoza, lipidi, arterijska hipertenzija, zdravstveni dom

Abstract

The article addresses arterial hypertension as a global health problem and presents the PROjeKT 140/90 study, an initiative aimed at improving blood pressure control among patients in Slovenia by the end of 2026. Data from the May Measure Month 2023 campaign reveal that hypertension affects 59% of the adult population in Slovenia, yet only 36% of those affected have blood pressure levels below 140/90 mmHg. PROjeKT 140/90 aspires to increase this percentage to 70% by 2026. The study was conducted across eight health centres, collecting data on blood pressure, glucose, lipids, and risk factors. Results show that approximately 52.3% of patients exhibited normal blood pressure, while the remainder fell into various hypertension categories. Among the monitored risk factors, elevated glucose levels were observed in 12.3% of patients and elevated cholesterol levels in 47.9%.

The article emphasizes the need for improved detection and management of hypertension and highlights the importance of engaging physicians, nurses, and pharmacists in collaborative efforts to improve public health outcomes.

Key words: risk factors, blood pressure, glucose, lipids, arterial hypertension, health center

Uvod

Arterijska hipertenzija ostaja svetovni zdravstveni problem. Ocenjujejo, da s to boleznijo živi približno 626–652 milijonov ljudi.1 Na splošno velja arterijska hipertenzija za enega glavnih povzročiteljev bolezni srca in ožilja (BSO) in kronične ledvične bolezni (KLB), to pa ima pomemben vpliv za posameznika in javno zdravje.^2,3

V Sloveniji nimamo veliko podatkov o prevalenci arterijske hipertenzije in uspešnosti njenega zdravljenja. Bulčeva s sodelavci je l. 2006 objavila raziskavo o 12-letnem spremljanju krvnega tlaka pri prebivalcih Ljubljane z okolico. Raziskava je v različnih letih zajela med 2180 in 2643 udeležencev. Ocene povprečnih vrednosti sistoličnega krvnega tlaka v letih 1990/1991, 1996/1997 in 2002/2003 so bile 130,6±20,3 mmHg, 130,6±19,6 mmHg in 127,6±17,8 mmHg.4 Accetto in Salobirjeva sta leta 2009 objavila delno poročilo o rezultatih raziskave, s katero sta ugotavljala prevalenco hipertenzije v odrasli populaciji ter uspešnost zdravljenja. V pregledanem vzorcu 3067 bolnikov je bila prevalenca hipertenzije 66%, od tega pa je bilo 38,8% novo odkritih bolnikov.5 Po podatkih, pridobljenih v kampanji Mesec Meritev Maj (MMM)* leta 2023, ima 59% odraslih prebivalcev Slovenije arterijsko hipertenzijo, ob tem pa ima le 36% tistih, ki prejemajo zdravila za hipertenzijo, krvni tlak nižji od 140/90 mmHg.

V Združenju za arterijsko hipertenzijo in Združenju zdravnikov družinske medicine si želimo izboljšati urejenost krvnega tlaka in s tem omogočiti boljšo srčno-žilno zaščito bolnikov s hipertenzijo v Sloveniji. Ena od aktivnosti v okviru teh prizadevanj je PROjeKT 140/90, kjer smo si zastavili cilj »70/26« oz. 70% odraslih bolnikov s hipertenzijo s krvnim tlakom <140/90 mmHg do konca leta 2026. Z aktivnostmi pobude PROjeKT 140/90 smo pričeli januarja 2024. Vsem, ki so se pridružili, na njihov e-naslov približno na 1-2 meseca pošljemo koristne nasvete, kako še bolje urediti krvni tlak. Da bi ugotovili, ali bomo pri tem uspešni, smo najprej naredili posnetek stanja, ki ga nameravamo ponoviti leta 2027.

Materiali in metode

V okviru PROjeKT-a 140/90 zbrani podatki so zajemali starost, spol, krvni tlak, glukozo in lipide (celokupni holesterol, HDL, trigliceride), morebitne diagnoze in terapijo. Zbrani so bili v 8 slovenskih zdravstvenih domovih (Bled, Bohinj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič in Zavod Zdravje Ljubljana) za obdobje od 1. januarja 2023 do 1. februarja 2024). Podatki so bili uvodoma očiščeni (mdr. z izločitvijo zapisov brez IDštevilke, pediatričnih bolnikov ipd.), za odpravo motečega vpliva napak pri vnosu podatkov so bili odstranjeni zapisi z očitno nepravilnimi ali ekstremnimi vrednostmi (osamelci). To pomeni za krvni tlak (v mmHg) DKT >SKT, DKT <50 ali >170, SKT <100. Dobljeni nabor je obsegal 87.083 zapisov o 51.781 odraslih osebah (starost ≥18 let).

Pri bolnikih, ki so imeli zabeležene vrednosti na več obiskih, so bile v tej osnovni analizi upoštevane vrednosti na posameznikovem prvem (indeksnem) obisku. Vrednosti krvnega tlaka so bile povzete opisno s povprečji, razponi in interkvartilnimi razponi. Povzeto je bilo število in delež bolnikov z normotenzijo, sistolično, diastolično ali sistoličnodiastolično hipertenzijo (uporabljeni mejni vrednosti: SKT ≥140 mmHg in/ali DKT ≥90 mmHg).

Predstavljena analiza je bila usmerjena predvsem na vrednosti krvnega tlaka, ocenila pa je tudi prisotnost dejavnikov tveganja. Kot dejavniki tveganja so bili opredeljeni: SKT ≥140 mmHg, glukoza ≥7 mmol/L in celokupni holesterol ≥5,2 mmol/L.

Rezultati

Med vključenimi je bilo 47,5% moških in 52,5% žensk. Povprečna starost je bila 56 let (razpon: od 18 do 104, interkvartilni razpon: od 42 do 69). Za ovrednotenje krvnega tlaka so bile na voljo vrednosti za 13.537 (26,1%) bolnikov. Povprečna vrednost sistoličnega tlaka je bila 137 mmHg (razpon: od 100 do 237, interkvartilni razpon: od 124 do 148), diastoličnega tlaka pa 84 mmHg (razpon: od 50 do 165, interkvartilni razpon: od 76 do 90). Razvrstitev po kategorijah je navedena v tabeli 1. Popolne podatke za oceno dejavnikov tveganja je imelo le 2.722 (5,3%) vseh bolnikov. Med njimi je bilo (odstotki se nanašajo na to podskupino) (tabela 2).

Zvišan SKT je imelo 1223 (44,9%) teh bolnikov, zvišano glukozo 336 (12,3%) in zvišan holesterol 1303 (47,9%) bolniki. Ker je ta podskupina razmeroma majhna in je domnevno prisotna pristranskost, je bila za dopolnilno ovrednotenje opravljena še analiza z vstavljanjem manjkajočih podatkov, ki je tako zajela vse bolnike (n = 51.781). Za vstavljanje je bila uporabljena metoda najbližjih sosedov (5 najbližjih sosedov) na podlagi vseh kliničnih vrednosti ter starosti in spola (tabela 3). V tako dopolnjenih podatkih je bila vrednost SKT zvišana pri 33.302 (64,3%) bolnikih, zvišana glukoza pri 6.422 (12,4%) bolnikih in zvišan holesterol pri 23.096 (44,6%) bolnikih. Deleži v obeh analizah se precej dobro ujemajo z deleži, navedenimi pri posameznih kliničnih parametrih (tabela 2). Edina občutna razlika je pri oceni števila/deleža oseb z zvišanim sistoličnim KT, ki je v analizi z vstavljanjem izrazito večji.

Razpravljanje

Naše ugotovitve se razmeroma dobro ujemajo s podatki, pridobljenimi iz Meseca meritev maj 2023. V poročilu o prevalenci hipertenzije v odrasli populaciji5 je bila ta precej višja. Vsaj del te razlike lahko verjetno pripišemo slabši odzivnosti v omenjeni raziskavi (31,0%) in majhnemu deležu oseb pod 40 let. V primeru vstavljanja podatkov po metodi najbližjih sosedov pa so podatki za prevalenco sistolične hipertenzije zelo primerljivi. Podobno ugotavljamo, da je urejenost diastoličnega krvnega tlaka bistveno boljša v primerjavi s sistoličnim krvnim tlakom. Od ostalih dejavnikov tveganja za BSO in KLB smo spremljali le glukozo in celokupni holesterol. Zaskrbljujoče je, da je kljub temu imelo vsaj enega od dejavnikov tveganja ugotovljeno skoraj 80% vseh ljudi, ki smo jih zajeli v našo raziskavo. Rezultati nakazujejo, da je v odrasli populaciji še precej »neodkritih« in posledično nezdravljenih bolnikov s hipertenzijo. V prihodnje nameravamo iz zbranih podatkov ugotoviti še, kolikšen delež bolnikov z arterijsko hipertenzijo je bil ustrezno zdravljen, kar nam bo omogočilo še boljšo primerjavo z dosedanjimi ugotovitvami in analizo uspešnosti projekta po treh letih. Da bi bil projekt uspešen, si želimo, da bi se mu pridružilo kar največ naših kolegov, k sodelovanju pa nameravamo povabiti tudi medicinske sestre in farmacevte.

Do začetka novembra 2024 se je pobudi PROjeKT 140/90 pridružilo okrog 730 zdravnikov. Če še niste med njimi, vas vabimo, da se nam pridružite in skupaj bomo povečali število bolnikov z urejenim krvnim tlakom v Sloveniji. Vse, kar je potrebno je, da izpolnite obrazec na spletni strani https://projekt140-90.si in prejeli boste certifikat, kasneje pa še koristne informacije in nasvete za vsakdanjo prakso.

Zahvala

Zahvaljujemo se podjetju Servier Pharma d.o.o za finančno pomoč in podporo pri zbiranju podatkov.

Literatura

1. NCD Risk Factor Collaboration (NCD-RisC). Worldwide trends in hypertension prevalence and progress in treatment and control from 1990 to 2019: a pooled analysis of 1201 population-representative studies with 104 million participants. Lancet 2021; 398: 957-80.
2. Fuchs FD, Whelton PK. High blood pressure and cardiovascular disease. Hypertension. 2020; 75: 285-92.
3. Phan O, Burnier M, Wuerzner G. Hypertension in chronic kidney disease: role of arterial calcification and impact on treatment. Eur Cardiol 2014; 9:115-9.
4. Bulc M, Fras Z, Zaletel-Kragelj L. Twelve-year blood pressure dynamics in adults in Ljubljana area, Slovenia: contribution of WHO Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention Program. Croat Med J 2006; 47:469-77.
5. Accetto R, Salobir B. Epidemiološka raziskava hipertenzije v Sloveniji – delno poročilo. In: Dolenc P, ur. Zbornik / XVIII. Strokovni sestanek Sekcije za arterijsko hipertenzijo; 2009 Nov 26-27; Portorož, Slovenija. V Ljubljani: Slovensko zdravniško društvo; 2009: 9-17.

Članek je bil prvotno objavljen v Zborniku XXXIII. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo (Stepanović A in Lajovic J. PROjeKT 140/90 – Kje smo? XXXIII. strokovni sestanek Združenja za arterijsko hipertenzijo: Zbornik, Ljubljana, 6. december 2024, str. 23-28.)
in ga na tem mestu objavljamo z dovoljenjem Združenja za arterijsko hipertenzijo.